Paronimi (ki jim pogovorno pravimo tudi lažni prijatelji) so besede, ki imajo v različnih jezikih podobno “podobo”, a drugačen pomen. Te besede po navadi izhajajo iz istega korena (npr. latinskega, starogrškega, staroslovanskega …), a so se v različnih jezikih razvile povsem samostojno.

Primeri italijansko-slovenskih paronimov sta npr. besedi argomento (ita) in argument (slo). V italijanščini je argomento lahko tema, vsebina (npr. govora, dopisa, knjige): “l’argomento del discorso, della lettera, del libro”. V slovenščini je argument samo utemeljitev, utemeljen razlog: “argument je močen, trden, strokoven; argument za in proti; argument, ki ga navajamo za zavrnitev prošnje” (glej Spletni slovar).

Trenutno razpolagamo samo s tiskanim slovarjem italijansko-slovenskih paronimov, ki ga je sestavila Diomira Fabjan Bajc (Lažni prijatelji / I fasi amici, Trst: Mladika, 1994), ki pa po naših informacijah ni več v prodaji. Izposodite si ga lahko v knjižnici. 

Med objavami v razdelku JEZIKI in STIKI lahko najdete več primerov paronimov oz. lažnih prijateljev. 

Kalk, tudi slepa ali dobesedna prevedênka, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno prevedena iz drugega jezika in ki v ciljnem jeziku nima (ali ima zelo malo) kolokacij.

Zelo pogosti za frazeološki kalki, npr. ita: “non vedo l’ora” => slo: “ne vidim ure” (namesto: komaj čakam).

Pogosti so tudi terminološki kalki, ki so s prevodoslovnega vidika še posebej zaskrbljujoči, saj mora biti strokovna terminologija vedno dosledna, predvsem ko gre za sporočanje v formalnih, tudi institucionalnih okoljih. Primer takega kalka je npr. ita: “distretto sanitario” => slo: “zdravstveni okraj” (namesto: zdravstveni dom, okrajna ambulanta).

Leta 1995 je Diomira Fabjan Bajc sestavila slovarček frazeloških kalkov Dve muhi na en mah / Due piccioni con una fava. Priročnik, ki ga je izdala Goriška Mohorjeva družba, ni več v prodaji. Svetujemo vam, da si ga izposodite v knjižnici.

Več primerov kalkov navajamo tudi v objavah razdelka JEZIKI in STIKI.