Brigita Gergolet se je v svojem magistrskem delu osredotočila na učenje in poučevanje tujega jezika oz. angleščine učencev z disleksijo na razredni stopnji osnovne šole.
Iz povzetka magistrskega dela Brigite Gergolet: V teoretičnih izhodiščih smo najprej predstavili razlike med Slovenijo in Italijo v opredelitvi
učnih težav, definiranju vrst učnih težav in sistemu pomoči učencem z učnimi težavami. Nato smo predstavili motnjo disleksije, podali definicije disleksije, opredelili vrste disleksije in opisali vzroke za nastanek te motnje. V osrednjem delu smo opisali učenje in poučevanje angleščine učencev z disleksijo. Navedli in definirali smo različne dejavnike, ki vplivajo na usvajanje tujega jezika. Nazadnje smo predstavili prilagoditve, metode ter strategije učenja in poučevanja angleščine, ki so primerne za poučevanje učencev z disleksijo.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvantitativne in kvalitativne raziskave. V okviru kvantitativne raziskave smo izvedli spletne ankete in zajeli 72 učiteljic angleščine z območja slovenske manjšine v Italiji in iz različnih slovenskih regij. V okviru kvalitativne raziskave pa smo intervjuvali 8 učiteljic angleščine iz slovensko-italijanskega obmejnega prostora. Namen praktičnega dela je bil raziskati poznavanje motnje disleksije in možnosti izobraževanja na tem področju pri učiteljih angleščine na razredni stopnji. Želeli pa smo tudi prikazati metode in strategije poučevanja ter vrste prilagoditev pri preverjanju in ocenjevanju znanja, ki jih učitelji iz slovensko-italijanskega obmejnega prostora uporabljajo pri delu z učenci z disleksijo med poukom angleščine. S pomočjo intervjujev z učiteljicami pa smo tudi opisali njihove izkušnje s poučevanjem angleščine otrok z disleksijo in posebnosti poučevanja tujega jezika pri učencih z disleksijo v dvojezičnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da imajo učiteljice iz Slovenije in Italije enake možnosti izobraževanja na področju specifičnih učnih težav. Glavne razlike med državama pa so v upravljanju šol, usposobljenosti kadra in oblikah pomoči učencem in učiteljem na šoli. Večina učiteljic ima izkušnje s poučevanjem učencev z disleksijo, pozna motnjo disleksije ter uporablja raznolike, primerne metode poučevanja in prilagoditve za učence z disleksijo. Ob pregledu odgovorov učiteljic glede na vpliv predhodnega poznavanja italijanščine in slovenščine na usvajanje angleščine pa smo ugotovili, da poznavanje italijanskega in slovenskega jezika nima negativnega vpliva na usvajanje tujega jezika oziroma angleščine
Dostop do magistrske naloge:
Brigita Gergolet: Zgodnje učenje angleščine pri učencih z disleksijo v osnovnih šolah slovensko-italijanskega obmejnega prostora