Anja Colja v svojem magistrskem delu obravnava začetno opismenjevanje tako slovenščini kot tudi v italijanščini v šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, posebno pozornost namenja razvijanju fonološkega zavedanja.
Izvleček magistrskega dela Anje Colja: Namen naloge je bil ugotoviti, kako poteka začetno opismenjevanje v obeh jezikih v šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ter s katerimi težavami se učitelji spopadajo pri le-tem, da bi lahko na podlagi teh spoznanj čim učinkoviteje strukturirali in organizirali pouk začetnega opismenjevanja v obeh jezikih.
V teoretičnem delu je uvodoma predstavljena realnost šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem s posebnim poudarkom na različnih problematikah, ki so v le-teh prisotne in ki se navezujejo predvsem na jezikovno heterogenost šolske populacije. Pojem pismenosti in začetnega opismenjevanje sta osrednji temi nadaljnjih poglavij, kjer so podrobneje predstavljene obstoječe metode in pristopi dela, sodobni pristopi k učenju branja in pisanja ter glavne sestavine pri razvijanju osnovne pismenosti izključno v okviru sposobnosti glasovnega rekodiranja. Predstavljene so tudi značilnosti opismenjevanja v različnih jezikih in posebnosti, ki se kažejo v pristopih do opismenjevanja med učnim načrtom Slovenščina v Sloveniji in opismenjevanjem v Italijanskih šolskih smernicah.
Empirični del je osredotočen na kvalitativno raziskavo, kjer so bili podatki pridobljeni s tehnikama polstrukturiranega intervjuja in analize dokumentov. V sklopu intervjujev je bilo intervjuvanih sedem učiteljic, ki poučujejo slovenski oz. italijanski jezik v prvem razredu osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, na podlagi katerih se je ugotavljalo, kako je nastavljeno začetno opismenjevanje tako v slovenščini kot v italijanščini v šolah, kjer poučujejo, s katerimi težavami se najpogosteje srečujejo pri le-tem, na kakšen način razvijajo pri učencih fonološko zavedanje in katere so tiste
vaje, ki predstavljajo učencem največje težave, ter kako si učiteljice obstoječe težave razlagajo.
Na podlagi opravljenih intervjujev je bilo ugotovljeno, da v italijanskih šolskih smernicah ni točno napisanih navodil, kako je treba začetno opismenjevati. Učiteljice svobodno izbirajo način, metode, oblike, organizacijo in trajanje dela, kljub temu pa se vse držijo naslednjih nenapisanih pravil: vsak jezik poučuje ena sama učiteljica po načelu »ena oseba, en jezik«, učiteljici, ki poučujeta jezika, se med seboj tedensko dogovarjata in usklajujeta, da poteka začetno opismenjevanje v obeh jezikih čim bolj tekoče, vodilni jezik začetnega opismenjevanja je vedno slovenščina, italijanščina pa se le-temu prilagaja. Prvi mesec se vse učiteljice posvečajo pripravi na začetno opismenjevanje, ki zaobjema vaje za razvijanje grafo in fine-motorike ter vajam za razvijanje fonološkega zavedanja, ki jih učiteljice izvajajo tako na začetku kot vse šolsko leto. Za razvijanje fonološkega zavedanja se učiteljice ne poslužujejo specifičnih učnih gradiv, ampak uporabljajo učbenike in delovne zvezke, ki so jih izbrale na začetku šolskega leta, ter dodatne vaje, ki jih črpajo iz drugih učnih gradiv in pripomočkov ali ki si jih samostojno izdelajo oziroma izmislijo. Na podlagi informacij o uporabljenih učbenikih in delovnih zvezkih za začetno opismenjevanje so bila s tehniko analize dokumentov podrobneje razčlenjena štiri učna gradiva, na podlagi katerih so posebnosti in podrobnosti, ki se kažejo med njimi.
Tako kot pri nastavitvi začetnega opismenjevanja v slovenščini in italijanščini kot pri vajah za razvijanje fonološkega zavedanja so učiteljice mnenja, da so najpogostejše težave, s katerimi se vsakodnevno spopadajo, vezane na šibko jezikovno znanje slovenskega jezika oziroma na močan vpliv italijanščine, jezikovno in razvojno heterogenost razredne skupnosti, pomanjkljivo predšolsko vzgojo, nespodbudno domače okolje, a tudi na negativni vpliv prekomerne rabe sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije
Dostop do magistrske naloge:
