Ste se kdaj spraševali, zakaj Applovi izdelki ne »govorijo« slovensko, medtem ko jo operacijski sistem Android že vrsto let obvlada? Kaj pa podnapisi oziroma sinhronizacija filmov in nanizank na platformah za pretočne vsebine?
Slovenija si za to seveda prizadeva. Trenutno je v veljavi Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki je bil sprejet leta 2004 in dopolnjen leta 2010, ko še ni bilo mogoče predvideti tehnologij in storitev, ki so v naslednjih letih dosegle ogromen razmah. Informacijsko-komunikacijske tehnologije se izredno hitro spreminjajo, družba pa še hitreje, kar močno vpliva na rabo jezika. Dejstvo, da večina pretočnih storitev ni dostopna v slovenskem jeziku, lahko negativno vpliva na razvoj, status in percepcijo jezika.
Osnovno vodilo predloga zakona je zaščita slovenščine ter njenega uporabnika ali uporabnice, ki jima je treba omogočiti dostop do sodobnih tehnologij in storitev (tudi) v slovenščini. Predlog novele Zakona o javni rabi slovenščine zato vsebuje definicijo javne rabe slovenščine in jasno opredeljuje pristojnost inšpektoratov za nadzor nad določbami posameznih členov.
Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki naj bi omogočila ustreznejše uveljavljanje slovenskega jezika v digitalnem okolju. Kdo ve, ali bodo napovedane spremembe prisilile tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo omogočila izbiro slovenskega jezika?
Razpravi o noveli Zakona o javni rabi slovenščine so na RTV namenili dve oddaji Jezikovni pogovori. Gosta oddaj sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić in predsednica Komisije za slovenščino v javnosti pri SAZU prof. dr. Andreja Žele. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
Oddaji lahko poslušate tukaj:
Novela Zakona o javni rabi slovenščine – 1.del
Novela Zakona o javni rabi slovenščine – 2.del