Tjaša Doliak v svojem magistrskem delu z naslovom Bralna značka in motiviranje učencev za branje v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem obravnava motivacijske tehnike, ki jih učitelji na slovenskih šolah v Italiji uporabljajo pri delu z učenci osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, in se še posebej osredotoči na dejavnosti bralne značke.
Izsek iz uvoda magistrskega dela Tjaše Doliak:
“Branje je pomembno sredstvo za uspeh posameznika, je dejavnost, ki omogoča razvoj pismenosti, vpliva na sposobnost jezikovnega sporazumevanja ter na s tem povezano medsebojno komuniciranje, učenje, delo in osebno življenje (Košir, 2003). Cilji branja so raznoliki, saj se lahko odločimo za branje za zabavo, za užitek, drugič pa lahko beremo, da bi pridobili nova znanja, nove informacije (Stover in Bates, 2005). Glede na cilj branja in motivacijo, ki nas je privedla k branju, se odločamo za besedilo, ki ga bomo prebrali, kjer imajo pomemben vpliv na posameznika predvsem umetnostna oziroma književna besedila (Kordigel, 1992). Ta bralcu omogočajo »čudežna potovanja« v različne svetove ter ga popeljejo v spoznavanje lastnega sveta in življenja (Jamnik, 2000). Za njihovo sprejemanje pa mora biti bralec ustrezno motiviran že od otroštva, za kar poskrbi najprej družina, nato pa šola oziroma učitelji v njej. V magistrskem delu smo usmerili pozornost prav v to, kako lahko učitelji v osnovnih šolah spodbujajo, razvijajo in ohranjajo bralno motivacijo učencev. Pri tem uporabljajo različne pristope, metode, strategije in dejavnosti, med katerimi je dejavnost, ki ima najdaljšo in najpomembnejšo tradicijo na področju spodbujanja mladih Slovencev k branju, bralna značka (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, 2018). Ta je na Slovenskem prisotna že 60 let, pred 49 leti pa so se na drugačen oziroma prilagojen način z njo začeli ukvarjati tudi na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, točneje na Tržaškem (Vescovi, 2000). Bralna značka v slovenskih šolah izven Slovenije, torej tudi v slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, ima posebej pomembno vlogo, saj s spodbujanjem mladih bralcev k branju v slovenskem jeziku pripomore k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske književnosti izven meja Republike Slovenije (Jamnik, 2000). V magistrskem delu smo v teoretičnem delu najprej opisali bralno motivacijo in dejavnosti ter strategije za njeno razvijanje v osnovni šoli, nato pa smo se posvetili vlogi in obravnavi umetnostnega besedila v osnovni šoli. Posebno pozornost smo namenili bralni znački, predvsem tisti v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Prikazali smo značilnosti, zgodovino in potek bralne značke v Sloveniji ter zgodovino in znane značilnosti dejavnosti bralne značke v slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Poteku dejavnosti bralne značke na teh šolah pa smo se posvetili v empiričnem delu. V njem smo, v okviru izvedbe kvantitativnega raziskovanja, prikazali in opisali podatke o izvajanju dejavnosti bralne značke v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ter o učiteljevih in učenčevih stališčih do te dejavnosti na omenjenih šolah, ki smo jih pridobili z vprašalnikom za učitelje ter za učence. Na koncu magistrskega dela pa smo učiteljem v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji ponudili praktičen primer, ki smo ga oblikovali na podlagi novejših pristopov za spodbujanje branja, ter ga preizkusili v praksi z učenci ene izmed slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Oblikovali in preizkusili smo ga v okviru projekta PRINO (Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso), pri katerem smo sodelovali od februarja do junija 2020. S pomočjo tega bodo učitelji lahko na drugačen način izvajali dejavnost bralne značke v osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ter s tem motivirali učence za branje.”
Dostop do magistrskega dela:
Tjaša Doliak: BRALNA ZNAČKA IN MOTIVIRANJE UČENCEV ZA BRANJE V OSNOVNIH ŠOLAH S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM NA TRŽAŠKEM
