Sm figo, čitm knjigo – učinkovit primer rabe jezikovne mešanice

O jezikovnih mešanicah in o tem, kdaj jih uporabljamo (v neformalnih okoliščinah), smo že pisali. Naj povzamemo: jezikovne mešanice so idiomi, v katerih so stalno prisotne konstitutivne prvine dveh ali več jezikov, ki sicer niso značilne za druge idiome istega jezikovnega kontinuuma. Najbolj znana jezikovna mešanica je najbrž spanglish – se spomnite uspešnice Livin’ la vida loca portoriškega pevca Rickyja Martina?

Če v lokalu kdaj naročite “panin in bjrco”, ker “imate silo”, to pomeni, da ste uporabili jezikovno mešanico italijanščine in slovenščine, ki ji lahko rečemo tudi zamejščina ali itavenščina. Jezikovne mešanice so nasploh zelo razširjen jezikovni pojav, zlasti tam, kjer se stikajo različni geografski prostori ali jezikovni sistemi. S temi idiomi ni nič narobe: jezikovne mešanice ne kvarijo in ne ogrožajo jezika! Uporabljamo jih v sproščenih, neformalnih okoliščinah, ko smo prepričani, da tudi sogovorec obvlada isto jezikovno mešanico; v uradnih, formalnih in institucionalnih okoliščinah (predvsem takrat, ko jih sogovornik ne razume …) pa niso najbolj posrečena izbira.

Jezikovne mešanice lahko uspešno uporabimo, ko se želimo približati določeni ciljni skupini, torej v “marketinške” namene. Spodaj si lahko ogledate učinkovita primera rabe jezikovne mešanice, plakata za bralni krožek za najstnike, ki ga je Oddelek za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice pripravil v okviru projekta Medgeneracijsko branje Društva Bralna značka.

 

predavalnicaŠ, učilnicaD, učilnicaUD
Previous Post
Iniziativa → pobuda?
Next Post
Jezikovni poligon

3 Comments. Leave new

  • Zanimivo, hvala. Vendar… domnevam, da pišete za širšo publiko, kamor spadamo tudi neposvečeni nevedniki, za katere bi bilo prijazno in korektno pripisati tudi prevode primerov. Branje objave, ki je ne razumem, je sicer zguba časa.

    Reply
    • Jaruška Majovski
      January 18, 2018 9:15 am

      Seveda si želimo, da bi tudi širša publika brala naše objave, zato vam bomo z veseljem prevedli nerazumljive primere! Je bil problem pri “bjrci in paninu” (birra e panino > pivo in sendvič) ali pri plakatih Oddelka za mlade bralce NŠK?

      “Biti figo” bi lahko v pogovorno slovenščino prevedli z “biti kul”. “Zgbljavš kolpe” je kalk italijanske besedne zveze “perdere colpi” (dobesedno: izgubljati udarce) s pomenom “se ti je utrgalo, nisi pri stvari, se ti meša”.

      Italijanski “ovvio” na drugem plakatu lahko v slovenščino prevedemo z “itak, seveda”.

      Če je slučajno ostalo še kaj nejasnega, pa kar povejte!

      Reply

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Fill out this field

Fill out this field
Please enter a valid email address.
You need to agree with the terms to proceed