Jeziki se spreminjajo. Tako kot obleka, arhitektura in prehrana. V različnih obdobjih in v različnih okoljih so “moderne” različne besede in besedne zveze – ne gre nujno za nove besede, ampak za to, da se neka že obstoječa beseda začne uporabljati pogosteje kot v prejšnjih obdobjih.
Ozaveščeni govorci znamo prepoznati “jezikovne trende” in jim (zdravorazumsko) slediti.
Na to, katere besede so kdaj in kje moderne, moramo biti pozorni posebej na območjih jezikovnega stikanja: v manjšinskem jeziku uporabljamo namreč včasih besede, ki so zastarele, novih ali enostavno “bolj trendovskih” besed pa ne poznamo.
V spodnjem seznamu ↓ nevajamo nekaj slovenskih besed in besednih zvez, ki se v osrednji Sloveniji uporabljajo kar pogosto, v Italiji pa zelo redko.
Besedi gestire in gestione sta bili italijanski trend osemdesetih in se zdaj spet vračata v vsakodnevno besedišče govorcev italijanskega jezika.
V slovenščino ju najpogosteje prevajamo z upravljati oz. upravljanje, kar pa ni vedno nujna oz. najbolj posrečena izbira.
Včasih (ne pa vedno!) lahko poskusimo še s kako sopomenko. Spodaj navajamo nekaj namigov: ne gre za PRAVILA, ampak za SUGESTIJE, ki so lahko v določenem kontekstu ustrezne, v drugem pa ne. Kako se besedi upravljati in upravljanje uporabljata v knjižnem jeziku, lahko preverite na portalu Fran, pogostost spodnjih kolokacij pa v konkordančniku Gigafida.
“gestione dei rifiuti” → “ravnanje z odpadki“
(namesto: “upravljanje z odpadki“)
“gestione dei progetti” → “vodenje projektov“
(namesto: “upravljanje projektov”)
“gestione contabile” → “administracija“
(namesto: “administrativno upravljanje“)
“gestione dei rischi” → “obvladovanje tveganj“
(namesto: “upravljanje tveganj“)
“gestione pagine web” → “urejanje spletnih strani“
(namesto: “upravljanje spletnih strani“)
… poleg tega pa lahko poskusite še s sopomenkami:
vzrževati + vzdrževanje, skrbeti (za) +skrb (za), nadzorovati + nadzor, vzrževati + vzdrževanje, usmerjati + usmerjanje, uravnavati, gospodariti (z), voditi + vodenje, vladati …
Več sopomenk s konteksti rabe dobite v Slovarju sopomenk sodobne slovenščine.
Beseda seguire se uporablja pogosto in v zelo različnih kontekstih. Lahko bi torej rekli, da je zelo popularna. V zadnjem desetletju je tudi razširila svoje pomensko polje.
V slovenščino jo najpogosteje prevajamo z slediti, kar pa ni vedno nujna oz. najbolj posrečena izbira.
Prva težava se pojavi že pri sklonu oz. pri glagolski vezljivosti. Italijanski glagol seguire zahteva namreč predmet v 4. sklonu (it. complemento oggetto ali complemento diretto: “chi o che cosa seguo?”). Slovenski glagol slediti pa se veže s 3. sklonom (“komu ali čemu sledim?”).
Na območju italijansko slovesnkega jezikovnega stikanja se že tu zadeve včasih komplicirajo in slišimo (oz. beremo), da “profesorji sledijo dijake”, namesto da bi “sledili dijakom”.
Včasih pa so težave na pomenski ravni. Pri prevajamo namreč spregledamo, da lahko glagol seguire prevajamo še s kako sopomenko … in ne samo z glagolom slediti. Ta glagol ima namreč v slovenščini veliko ožji pomen kot v italijanščini: če nekomu sledim, to (skoraj) dobesedno pomeni, da hodim za njim, da sem mu na sledi ali za petami oz. da bo kje prišel na vrsto po njem. V dobesednem pomenu sledimo tudi navodilom, oznakam in nasvetom … to je pa tudi vse.
Občasno (ne pa vedno!) moramo torej za glagol slediti poiskati kako sopomenko. Največkrat nam prav pride glagol spremljati: spremljamo učence, dijake in študente, včasih lahko tudi stanje, projekte in novice.
Spodaj navajamo nekaj namigov: ne gre za PRAVILA, ampak za SUGESTIJE, ki so lahko v določenem kontekstu ustrezne, v drugem pa ne. Kako se glagol slediti uporablja v knjižnem jeziku, lahko preverite na portalu Fran, pogostost spodnjih kolokacij pa v konkordančniku Gigafida.
“seguire gli alunni” → “spremljati učence“
(namesto: “slediti učencem“)
“seguire i progetti” → “spremljati, voditi projekte“
(namesto: “slediti projektom“)
“seguire le notizie” → “biti na tekočem“
(namesto: “slediti novicam“)
“seguire i consigli” → “sprejeti nasvet; ubogati“
(namesto: “slediti nasvetom“)
Predvsem bodimo pozorni, ko govorimo o kakem delu, nalogi, projektu: v italijanščini vsemu temu sledimo, v slovenščini pa spremljamo, skrbimo za, opravljamo delo/nalogo/projekt …
Več sopomenk s konteksti rabe dobite v Slovarju sopomenk sodobne slovenščine.
Samostalnik esperienza (tudi v množini: esperienze) se v italijanščini uporablja zelo pogosto in na različnih področjih.
V slovenščino ga najpogosteje prevajamo z izkušnjo oz. izkušnjami, kar pa ni vedno nujna oz. najbolj posrečena izbira.
Najprej moramo upoštevati dejstvo, da se v italijanščini samostalnik uporablja tako v ednini kot v množini; v slovenščini pa prevladuje množinska raba: izkušnje so znanja, spoznanja ali spretnosti, ki jih pridobimo z izvajanjem določene dejavnosti ali aktivnosti. Več primerov rabe samostalnika izkušnja najdete v korpusu Gigafida.
Včasih (ne pa vedno!) lahko poskusimo še s kako sopomenko. Spodaj navajamo nekaj namigov: ne gre za PRAVILA, ampak za SUGESTIJE, ki so lahko v določenem kontekstu ustrezne, v drugem pa ne. Kako se samostalnik izkušnja (oz. izkušnje, v množini) uporablja v knjižnem jeziku, lahko preverite na portalu Fran, pogostost kolokacij pa v konkordančniku Gigafida.
Svetujemo vam, da ob prevodu samostalnika esperienza/esperienze poskusite uporabiti še katero od teh sopomenk:
znanje, spretnost, veščina; (življenjsko) spoznanje; dogodek, dejanje, aktivnost, dogajanje; izkustvo; doživetje…
