V teh dneh in tednih se pogosto govori o t. i. GDPR-ju, ki naj bi zagotavljal višjo stopnjo zasebnosti in varnejše oblike dela z osebnimi podatki državljanov in državljank.
Gre za ukrepe, ki so bili določeni na ravni EU, kar pomeni, da imamo za vse, kar je s tem povezano (ampak res čisto za vsako najmanjšo podrobnost!), že poenoteno terminologijo. Zanjo so poskrbeli v Bruslju, ko so obsežno besedilo prevedli v kar štiriindvajset (!) uradnih jezikov Evropske unije, med katerimi sta seveda tudi slovenščina in italijanščina.
Nobenega razloga in niti potrebe torej ni, da si pri prevodu iz italijanščine v slovenščino izmišljamo novo terminologijo. Tako početje je ne samo nesmiselno, ampak tudi nevarno: ker gre za pravno regulirano področje, moramo biti pri rabi terminologije dosledni, natančni in tudi strogi.
Če se odločite, da boste dopise, dokumente, obrazce in vse, kar k temu zraven spada, prevajali kar sami, vam svetujemo, da se tega ne lotite z levo roko, ampak da si najprej preberete vsaj zadevno evropsko zakonodajo. Do nje dostopate prek portala eur-lex.europa.eu, nakar v iskalno polje vtipkate referenčno številko omenjenega dokumenta (2016/679). Kot rezultat iskanja se vam bo pojavil seznam različnih dokumentov; med temi bo (zelo verjetno kar na prvem mestu) iskani 2016/679. Ko kliknete na naslov dokumenta, se vam prikaže možnost branja v posameznem jeziku EU ali vzporedno v več jezikih hkrati. Svetujemo vam, da izberete to možnost in besedilo berete vzporedno v italijanščini in v slovenščini – tako boste lahko sproti preverjali, kako se prevajajo posamezni italijanski termini.
Že po nekaj minutah branja boste zelo verjetno opazili, da je uradna slovenska terminologija rahlo različna od tiste, ki si jo privoščimo v vsakdanjem sporazumevanju. Prvo presenečenje nas čaka že pri naslovu: »Regolamento« namreč ni (kot bi pričakovali) Pravilnik … vsaj ne takrat, ko gre za uradni naziv dokumenta EU! To, kar je v angleščini »Regulation (EU)«, je v italijanščini »Regolamento (UE)«, v slovenščini pa Uredba (EU). Pravilniki so interni dokumenti posameznega društva, podjetja ali zavoda (npr. Pravilnik za vrednotenje programov, Pravilnik za uporabo službenih vozil, Pravilnik za dodeljevanje nepridobitnih stanovanj …); to, kar dobimo od Evropskega parlamenta in Sveta, pa so Uredbe. Če vaš prevod že tu zaškripa, se lahko v nadaljevanju težave le še stopnjujejo …
Zato vam vedno svetujemo, da prevode uradnih dokumentov zaupate strokovno usposobljenim prevajalcem in tolmačem. Pri manj formalnem sporazumevanju (dopisih, mailih, …) pa je vsekakor priporočljivo, da uporabljate terminologijo, ki jo »poberete« iz uradnih prevodov. S tem se izognete nedoslednostim in tudi kakim morebitnim hujšim težavam.
