Jeziki se spreminjajo. Tako kot obleka, arhitektura in prehrana. V različnih obdobjih in v različnih okoljih so “moderne” različne besede in besedne zveze.
Ozaveščeni govorci znamo prepoznati “jezikovne trende” in jim (zdravorazumsko) slediti.
Na to, katere besede so kdaj in kje moderne, moramo biti pozorni posebej na območjih jezikovnega stikanja, saj nikakor ni rečeno, da je prevod besede, ki je ta hip moderna v italijanščini, enako trendovski tudi v slovenščini.
V spodnjem seznamu ↓ nevajamo nekaj modernih italijanskih besed in namigov za posrečen prevod v slovenščino.
Besedi gestire in gestione sta bili italijanski trend osemdesetih in se zdaj spet vračata v vsakodnevno besedišče govorcev italijanskega jezika.
V slovenščino ju najpogosteje prevajamo z upravljati oz. upravljanje, kar pa ni vedno nujna oz. najbolj posrečena izbira.
Včasih (ne pa vedno!) lahko poskusimo še s kako sopomenko. Spodaj navajamo nekaj namigov: ne gre za PRAVILA, ampak za SUGESTIJE, ki so lahko v določenem kontekstu ustrezne, v drugem pa ne. Kako se besedi upravljati in upravljanje uporabljata v knjižnem jeziku, lahko preverite na portalu Fran, pogostost spodnjih kolokacij pa v konkordančniku Gigafida.
- “gestione dei rifiuti” → “ravnanje z odpadki” (namesto: “upravljanje z odpadki“)
- “gestione dei progetti” → “vodenje projektov” (namesto: “upravljanje projektov”)
- “gestione contabile” → “administracija” (namesto: “administrativno upravljanje“)
- “gestione dei rischi” → “obvladovanje tveganj” (namesto: “upravljanje tveganj“)
- “gestione pagine web” → “urejanje spletnih strani” (namesto: “upravljanje spletnih strani“)
… poleg tega pa lahko poskusite še s sopomenkami:
vzrževati/vzdrževanje, skrbeti (za)/skrb (za), nadzorovati/nadzor, vzdrževati/vzdrževanje, usmerjati/usmerjanje, uravnavati, gospodariti (z), voditi/vodenje, vladati …
Več sopomenk s konteksti rabe dobite v Slovarju sopomenk sodobne slovenščine.
Beseda seguire se uporablja pogosto in v zelo različnih kontekstih. Lahko bi torej rekli, da je v italijanščini zelo popularna. V zadnjem desetletju je tudi razširila svoje pomensko polje.
V slovenščino jo najpogosteje prevajamo z slediti, kar pa ni vedno nujna oz. najbolj posrečena izbira.
Prva težava se pojavi že pri sklonu oz. pri glagolski vezljivosti. Italijanski glagol seguire zahteva namreč predmet v 4. sklonu (it. complemento oggetto ali complemento diretto: “chi o che cosa seguo?”). Slovenski glagol slediti pa se veže s 3. sklonom (“komu ali čemu sledim?”).
Na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja se že tu zadeve včasih komplicirajo in slišimo (oz. beremo), da “profesorji sledijo dijake”, namesto da bi “sledili dijakom”.
Včasih pa so težave na pomenski ravni. Pri prevajanju pogosto spregledamo, da lahko glagol seguire prevajamo še s kako sopomenko … in ne samo z glagolom slediti. Ta glagol ima namreč v slovenščini veliko ožji pomen kot v italijanščini: če nekomu sledim, to (skoraj) dobesedno pomeni, da hodim za njim, da sem mu na sledi ali za petami oz. da bom kje prišel na vrsto po njem. V zadnjem desetletju se je uveljavila tudi raba glagola slediti v povezavi z družbenimi omrežji (tudi nam lahko sledite na Facebooku in Twitterju!). V prenesenem pomenu lahko sledimo navodilom, oznakam in nasvetom … to je pa tudi vse.
Občasno (ne pa vedno!) moramo torej za glagol slediti poiskati kako sopomenko. Največkrat nam prav pride glagol spremljati: spremljamo učence, dijake in študente, včasih lahko tudi stanje, projekte in novice.
Spodaj navajamo nekaj namigov: ne gre za PRAVILA, ampak za SUGESTIJE, ki so lahko v določenem kontekstu ustrezne, v drugem pa ne. Kako se glagol slediti uporablja v knjižnem jeziku, lahko preverite na portalu Fran, pogostost spodnjih kolokacij pa v konkordančniku Gigafida.
- “seguire gli alunni” → “spremljati učence” (namesto: “slediti učencem“)
- “seguire i progetti” → “spremljati, voditi projekte” (namesto: “slediti projektom“)
- “seguire le notizie” → “biti na tekočem” (namesto: “slediti novicam“)
- “seguire i consigli” → “sprejeti nasvet; ubogati” (namesto: “slediti nasvetom“)
Predvsem bodimo pozorni, ko govorimo o kakem delu, nalogi, projektu: v italijanščini vsemu temu sledimo, v slovenščini pa spremljamo, skrbimo za, opravljamo delo/nalogo/projekt …
Več sopomenk s konteksti rabe dobite v Slovarju sopomenk sodobne slovenščine.
Samostalnik esperienza (tudi v množini: esperienze) se v italijanščini uporablja zelo pogosto in na različnih področjih.
V slovenščino ga najpogosteje prevajamo z izkušnjo oz. izkušnjami, kar pa ni vedno nujna oz. najbolj posrečena izbira.
Najprej moramo upoštevati dejstvo, da se v italijanščini samostalnik uporablja tako v ednini kot v množini; v slovenščini pa prevladuje množinska raba: izkušnje so znanja, spoznanja ali spretnosti, ki jih pridobimo z izvajanjem določene dejavnosti ali aktivnosti. Več primerov rabe samostalnika izkušnja (oz. izkušnje) dobite v Spletnem slovarju slovenskega jezika.
Včasih (ne pa vedno!) lahko poskusimo še s kako sopomenko. Spodaj navajamo nekaj namigov: ne gre za PRAVILA, ampak za SUGESTIJE, ki so lahko v določenem kontekstu ustrezne, v drugem pa ne. Kako se samostalnik izkušnja (oz. izkušnje, v množini) uporablja v knjižnem jeziku, lahko preverite na portalu Fran, pogostost kolokacij pa v konkordančniku Gigafida.
Svetujemo vam, da ob prevodu samostalnika esperienza/esperienze poskusite uporabiti še katero od teh sopomenk:
znanje, spretnost, veščina; (življenjsko) spoznanje; dogodek, dejanje, aktivnost, dogajanje; izkustvo; doživetje…
V italijanščini se beseda territorio uporablja zelo pogosto. Pomeni ozemlje, območje, a tudi prostor, okolje, kraj, regija, lokalna stvarnost … in se nanaša celo na tamkajšnje gospodarske, predvsem kmetijske dejavnosti.
Raba v slovenščini pa je nekoliko različna, zaradi česar pravimo, da sta territorio in teritorijparonima oz. lažna prijatelja: besedi sta si sicer podobni, a imata (delno) različna pomena in predvsem drugačno rabo.
V slovenščini je teritorij skoraj izključno ozemlje, območje. SSKJ nam daje te primere rabe: “teritorij, ki ga obsega država, se je povečal”; “naseliti, zasesti določeni teritorij”; “neraziskan, velik teritorij”; “poplavni teritorij”; “ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote”; “nasilna priključitev tujega teritorija”. Svoj teritorij imajo države, divje živali, rastline … in manjšine: gre za območje poselitve, torej za nek fizično omejen prostor.
Če torej rečemo, da je nekdo “odbornik za teritorij”, zveni to nadvse čudno – taka raba je neustrezna; občinski ali deželni odborniki so namreč pristojni za okolje in prostor.
Prav tako neobičajna je raba besedne zveze “(skrbeti za) razvoj teritorija”: običajno razvijamo regijo, kar pomeni, da vlagamo v gospodarski in kulturni napredek določenega območja. Če pobrskamo po konkordančniku Gigafida, opazimo, da se glagol razvijati ob besedi teritorij pojavlja izključno v slovenskih medijih v Italiji, medtem ko ga drugod po Sloveniji, na Koroškem ali v zdomstvu ne zasledimo.
Neustrezna je tudi raba “umeščenost v teritorij”: za tako rabo Gigafida sploh ne daje zadetkov; neka ustanova je lahko umeščena v prostor, v okolje ali v lokalno stvarnost/skupnost.
Gigafida nam daje izredno malo zadetkov tudi za sintagme tipa “šole teritorija”, “šole na teritoriju”, “šola in teritorij”: raba se pojavlja izključno na območju naselitve slovenske manjšine v Italiji, kar pomeni, da je izrazito lokalna. Primerna je torej za neformalne sporazumevalne okoliščine (npr. pogovor med prijatelji iz istega okolja), nikakor pa ne za uradne dopise, javne nagovore, medije in seveda … šolo!
