Beseda stalež je ena tistih, ki se na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja uporabljajo drugače kot sicer v prostoru, kjer je slovenski jezik prevalenten. Drugačna, izvirna in lokalna raba sama po sebi ni problematična; taka postane šele takrat, ko jo začenjamo dosledno uveljavljati tudi v formalnih, celo institucionalnih okoljih … in to tako dosledno, da se njene zgolj lokalne obarvanosti niti ne zavedamo več in mislimo, da je splošno razumljiva vsem govorcem slovenskega jezika.
Kaj pa je STALEŽ? Privoščimo si najprej krajši test, potem pa še razlago:
Test je nastal v sklopu projekta Jezikovni poligon, ki ga je Združenjse slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) pripravilo s strokovnim sodelovanjem Slovenskega raziskovalnega inštituta – (SLORI). vsi primeri so iz referenčnega korpusa Gigafida.
***
Zdaj pa še razlaga:
SSKJ2 nam (točno tako kot že pred njim stari SSKJ1) pojasnjuje, da je stalež število, količina nečesa v nekem prostoru, okolju (npr. število divjadi na lovišču; rudarjev v rudniku) oz. status (npr. bolniški stalež). Raba besedne zveze (učitelj) v staležu kot prevod italijanske besedne zveze (insegnante) di ruolo je torej neustrezna.
Lahko bi npr. rekli, da se je “stalež profesorjev na naših šolah povečal”, kar bi pomenilo, da imamo več profesorjev – a iz korpusa Gigafida razberemo, da se stalež pogosteje nanaša na število živali kot pa na število ljudi, kadra.
Stavki tipa “učitelj pride v stalež”, “učitelj je v staležu” ali “učitelj ima stalež” pa so res dokaj nerazumljivi. Uporabljamo jih seveda lahko v neformalnih okoliščinah, ko raba jezika ni normirana in so odstopanja, lokalne posebnosti in izvirnost govorcev celo dobrodošli. V formalnih, institucionalnih, uradnih okoljih, ko prevajamo dokumente ali ko govorimo v javnosti, pa je taka raba neustrezna. Insegnanti di ruolo so v slovenščini stalno zaposleni učitelji ali učitelji, zaposleni za nedoločen čas.
