Na eni od številnih spletnih strani, ki ponujajo nasvete dvojezičnim družinam in družinam manjšinskih skupnosti, je bil pred kratkim objavljen zanimiv članek o težavah pri usvajanju manjšinskega jezika. Včasih se namreč zgodi, da se otroci (kljub trudu staršev, vzgojiteljev in učiteljev) preprosto ne naučijo manjšinskega jezika; včasih ga celo zavračajo in ga nočejo uporabljati.
Kje se torej zalomi? In zakaj?
V nadaljevanju ponujamo kratek povzetek, izvirni članek (v angleščini) pa dobite NA TEJ POVEZAVI.
- POTRPLJENJE
Z dneva v dan pač ne gre. Niso vsi otroci enaki, niso vse okoliščine enake. Vztrajajte.
- DOBRO POČUTJE
Če se človek ne počuti dobro, če ni sproščen, če usvajanje jezika dojema kot (neprijetno) dolžnost, se ga pač ne bo naučil in ga ne bo rad uporabljal. Velja za odrasle, velja za otroke. Usvajanje jezika mora biti povezano z doživljanjem lepega in dobrega – skratka, s pozitivnimi izkušnjami.
- STAROST
Odraščanje ni lahko – ne za starše ne za otroke. Dajte otroku čas. Vse mine, tudi kujanje. Včasih je treba kako otroško ali najstniško muho enostavno spregledati. Vztrajajte, bodite dosledni, ne odstopajte od svojih odločitev … a z dobro mero razumevanja. Skratka, bodite odrasli.
- VIRI
Jezik usvajamo iz virov, ki nam jih nudi okolje. Poskrbite, da bo imel otrok oz. mladostnik na razpolago dovolj raznolikih virov za usvajanje manjšinskega jezika. Katerih?
Ja: tistih, s katerimi je najpogosteje v stiku! Ste se na primer kdaj vprašali, v katerem jeziku igra videoigrice, gleda risanke, posluša glasbo, spremlja TV-serije, uporablja telefon in internet, brska po Wikipediji, obljavlja na Facebooku …?
Če pri vseh teh dejavnostih ne uporablja manjšinskega jezika, je to lahko problem.
- ZGLED
Kakšen in kateri zgled dajejo/-mo otrokom starši, vzgojitelji in učitelji?
V katerem jeziku imate pa vi nastavitve na svojem telefonu? V katerem jeziku gledate nadaljevanke? Ne pričakujte, da bo otrok uporabljal manjšinski jezik, če vi uporabljate večinskega.
- UČENJE vs. ŽIVLJENJE
Jezikov se ne učimo, z jeziki živimo.
Če otrok povezuje jezik samo s šolo, učenjem, piflanjem … je zelo verjetno, da ga ne bo uspešno usvajal in da ga posledično ne bo suvereno uporabljal.
- ZABAVA
Predvsem majhni otroci potrebujejo veliko dozo veselja, zabave, pozitivnih občutkov. Kar ne pomeni, da se morajo zabavati vseskozi in vsevprek. A pomembo je, da jim jezik predstavlja priložnost za odkrivanje novih svetov in za nove dogodivščine.
Ste se kdaj vprašali, v katerem jeziku govori otrokov najljubši junak iz pravljic, risank ali filmov? Poskrbite, da bodo tudi princeske in princi uporabljali manjšinski jezik 🙂
- DOSLEDNOST
Bodite dosledni. Odločite se, v katerem jeziku se boste pogovarjali z otrokom, in pri tem vztrajajte. Brez panike in histerije in prerekanja. Samo vztrajajte.
- POTREBA
Otroci, najstniki in odrasli ljudje se neke snovi naučimo, če jo potrebujemo. Sicer se jo napiflamo in jo potem hitro pozabimo.
Isto velja za jezik. Če otrok dobi informacijo, da ga ITAK vsi razumejo, če uporablja večinski jezik, se manjšinskega ne bo naučil nikoli – predvsem pa ga ne bo nikoli usvojil. Zato je ključno, da se otroci in najstniki znajdejo v okoliščinah, kjer jih sogovorci ne razumejo, če uporabljajo večinski jezik ali mešanico večinskega in manjšinskega jezika. Ustvarite to potrebo.
-> Več o popolni potopitvi si preberite NA TEJ POVEZAVI.
- IZPOSTAVJENOST
Jezikovna znanja lahko pridobivamo tudi z branjem knjig in učenjem pravopisnih pravil na domačem kavču. A če želimo celostno razvijati jezikovne veščine, moramo zagotoviti ustrezno izpostavljenost jeziku. To pomeni, da moramo priti v stik s čim več (potencialno vsemi) rabami določenega jezika v čim različnejših kontekstih: poznati moramo slovnična in pravopisna pravila, hkrati pa moramo uporabljati tudi neformalne zvrsti jezika, od narečja do regionalnega in splošnega pogovornega jezika, različne slenge in žargone … nato pa še jezik medijev, spletnih klepetalnic, socialnih omrežij itd.
