O popolni potopitvi govorimo takrat, ko se govorec znajde v okolju, kjer je izpostavljen (izključno) enemu jeziku in kjer je prisiljen, da ta jezik uporaba za (vse) potrebe vsakdanjega sporazumevanja.
Popolna potopitev je dolgo časa veljala za najuspešnejšo in najučinkovitejšo metodo učenja jezikov: greš v Anglijo in se mimogrede naučiš angleščine, greš v Nemčijo in se naučiš mimogrede nemščine …
Danes vemo, da stvar ni tako zelo preprosta. Metoda popolne potopitve je lahko zelo uspešna in učinkovita … a pod določenimi pogoji.
- PREDZNANJE. Predstavljamo si, da smo na morju … in da v globoko vodo skoči nekdo, ki ne zna plavati; izkušnja zanj najbrž ne bo zelo prijetna, kaj? Isto velja za potopitev v jezikovno okolje: zato da je res uspešna, potrebuje govorec vsaj osnovno predznanje jezika. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da bo njegov stik z jezikom zgolj travmatičen, sadov pa ne bo obrodil.
- OTROCI. Res je, da se otroci hitro učijo jezikov. A to še ne pomeni, da učenje (oz. usvajanje) pri njih poteka brez težav. Tako kot pri potapljanju na morju moramo tudi pri potapljanju v jezikovno okolje otrokom priskrbeti rešilni jopič. Opremimo jih s predznanjem, pri potopitvi v novo jezikovno okolje pa naj jih spremlja strokovno usposobljen učitelj.
- TLA POD NOGAMI. Če ste se kdaj potapljali z jeklenkami, veste, kako to zgleda: med potapljanjem lebdite nekje med dnom in gladino. Ne samo, da vas obdaja voda – tudi tla pod nogami “zmanjkajo”. Isto se mora zgoditi tudi takrat, ko se odločite za potopitev v jezikovno okolje. Ne samo, da vas mora obdajati jezik, ki se ga želite naučiti. Ključno je, da ob tem “zmanjka” jezik, ki je za vas primaren. Za učenje angleščine na primer ni dovolj, da greste v Anglijo: poskrbeti morate tudi, da med bivanjem v tujini ne boste prišli v stik z jezikom, ki ga sicer uporabljate, na primer z italijanščino (ali slovenščino).
Popolna potopitev in usvajanje manjšinskega jezika
Gornja načela uspešne popolne potopitve lahko uporabimo tudi pri usvajanju manjšinskih jezikov (na primer slovenščine v Italiji). Usvajanje bo uspešno, če bomo govorce pred popolno potopitvijo opremili z ustreznim predznanjem, če bomo pri tem posebno pozorni na otroke in če bomo vsem govorcem nudili čim več priložnosti, da slovenščino uporabljajo v okolju, kjer sogovorci ne znajo italijansko.
Manjšinske ustanove, društva in šole nudijo možnost delne potopitve, saj v tem okolju vsi govorci znajo TUDI italijansko. Vsak govorec manjšinskega jezika pa mora imeti redno možnost, da se znajde v okolju, kjer je prisiljen uporabljati izključno slovenski jezik.
